Čustva

NEVENKA

Bila sem na tleh. Počutila sem se šibko, brez moči, utrujeno od življenja. Vsak manjši stres je bil zame huda obremenitev. Čudila sem se, kako drugi zmorejo, kajti življenje je bilo zame pretežko. Spraševala sem se, kako je mogoče, da sem sicer zmogla dokončati fakulteto, si najti zelo ugledno službo, si kupiti stanovanje, imeti krog prijateljev, biti družabna, spoštovana in cenjena, vse to in še kaj ustvariti sama, brez pomoči oz. podpore drugih,… nisem pa  vedela kako naj živim, da me znotraj mene ne bo strah, da se ne bom bala, da ne bom utrujena,… da bom našla pravo ljubezen, da bom našla veselje, radost, življenjsko energijo, voljo in moč do življenja. Vedela sem, da rabim pomoč. Iskala sem povsod, kjer sem lahko. Spraševala sem se zakaj so me vsi učili matematike, slovenščine, angleščine, financ, posla, verouka,… nihče pa me ni naučil, kako biti v sebi mirna, ne prestrašena, pogumna, vesela….

Zdelo se mi je, da sem zamudila učno uro, ko so delili ta znanja. Zato sem spraševala druge. Kaj delam narobe, kako ti živiš, kako se znajdeš v tem življenju? Spraševala sem sestre, duhovnike, zdravnike, psihiatre, vedeževalce, astrologe, zdravilce, učitelje,… Nekateri od njih mojega vprašanja in moje stiske niso niti razumeli, tisti pa ki jim je bilo jasno, kaj hočem so sicer ponujali nasvete, nekaj časa sem se trudila in njihove nasvete poskusila spraviti v življenje, a zaman. Nisem znala. Mislila sem, da meni pač ne gre, da je to življenje zame pretežko in da ga jaz ne zmorem. Z leti se mi je moj boj s samo seboj poznal tudi na zdravju. Postala sem depresivna, živčna, predvsem pa alergična na skoraj vse. Alergije so se odražale na moji koži. Nič ne pretiravam, če rečem, da je bila moja koža živa rana.

Mislila sem, da je za vse moje težave kriva predvsem prenaporna služba, zato sem jo zamenjala. Pol leta je bilo super, nato pa so se pojavile popolnoma enake težave kot prej, a tokrat v močnejši obliki. Menila sem, da mi manjka predvsem partner, moški ki bo moje težave razumel in me pripeljal do sreče. Našla sem nekoga, ki se je trudil biti moj partner, a zelo, zelo hitro je veza postala prava katastrofa.

Bila sem obupana in izgubila sem upanje, da si lahko pomagam.

Kot strela z jasnega se je pojavila prijateljica, ki mi je rekla, našla sem skupino, kjer se zelo dobro počutim, ne znam razložiti zakaj, a pridi pogledat, morda ti bo všeč.

Bila sem tako na tleh, da sploh nisem spraševala kaj to je, kdo to ima, kakšne so metode tam,…samo šla sem. Spomnim se prvega dne. Na odru se je z iskrivimi očmi smejala Lea in poslušala moje težave. Razumela je. Zaznala je mojo stisko. Zjokala sem se. Končno sem našla »mamo«, ki me posluša in razume, tu je zato, da mi pomaga in me vedno čaka, sprejme vse moje neumnosti, napake in zablode in mi ne zameri…pač pa me usmerja, vodi in uči samostojnega življenja v sreči, radosti. Prišla sem domov.

Moje srce je prvič, odkar nisem otrok, zaznalo mir in kanček upanja, da bom zmogla to življenje speljati do konca.

Po enem dobrem mesecu rednega obiskovanja tretmajev mi je čudežno zginila alergija. Čez noč. Kar tako. Moja koža je postala lepa, čista, rane so izginile. Moj zdravnik ni mogel verjeti. Osem let sem vsak mesec prišla po recept za zdravila, od takrat pa nikoli več. V roku treh mesecev je bil ves svet moj. Sijala sem od sreče, veselja, radosti, čutila sem ljubezen življenja,…od sreče bi objela ves svet. A veselja nisem mogla deliti z moškim. Bila sem brez fanta.

Po razodetju usode, sem ugotovila, da je moja usoda drevo s tremi praznimi vejami, vejo staršev, vejo partnerstva in otrok. Moja usoda mi ne prinese ne staršev, ne partnerja in ne otrok. Prva prazna veja se je že uresničila, saj sem še mlada zgubila oba starša. Druga prazna veja me je pravzaprav spremljala že ves čas, kajti vse veze, ki sem jih imela z moškimi (še teh je bilo malo) so se iz neznanega razloga končale še preden so se dobro začele.

Torej pri 37 letih sem bila sama, kot že celo življenje.  A tokrat vesela, radostna. S pomočjo Spirale sem premagala vsak strah. Začela sem uživati v vsakdanjem življenju.

Čez pol leta me je našel moški, ki je z vsem srcem želel, da postanem njegova življenjska sopotnica. Bilo me je strah predati se. Spraševala sem se, a je to to? Kaj pa če me za vogalom čaka nekdo še boljši?  Spirala mi je pomagala, da sem začela sprejemati, kar je dan prinesel in ne le čakati, čakati in čakati kaj bo jutri. Zmogla sem, spustila sem se v partnerski odnos, resno zvezo. Steklo je. Zelo hitro sva skupaj ustvarila zelo lep, prijeten dom, v katerem se nama je lani pridružil nebeški čudež, otrok.

Če sem iskrena, še danes ne morem verjeti, da je vse to res.

Življenja se sicer še vedno učim, dan za dnem znova in znova, a pomembno je, da sem našla učitelja, ki me v vsakem trenutku vodi in osvobaja mojo dušo.

NINA (23 let)

Sem Nina. Kot otrok sem bila ful odprta, razigrana, divja. Do svojega 15. leta sem bila neobremenjena, svobodna, seveda kot večina otrok.

Pri 16. letih sem začela uživati travo in še kakšno vrsto droge, kot je ekstazi ipd. Zapadla sem med družbo, ki je počela enako in to sem počela do svojega 19. leta. To se je stopnjevalo do te mere, da sem bila na elektronskih žurih vsak vikend, kjer sem se ga napila in zadela, da sem se lahko imela »navidezno«, »lažno«, mogoče momentalno res lepo. Ob vsem tem pa nisem dojela, da so se mi začeli pojavljati psihični problemi. To je bilo približno pri mojih 18. letih. Negativna miselnost, kar nekaj me je bilo vedno strah in vem, da se mi je že takrat začela depresija, ki pa ni bila tako močna, da bi zaznala, da je z mano nekaj hudo narobe in ker sem pa čutila, da takega stanja pa nisem hotela, sem pa žurala in bežala od vsakodnevnih obveznosti kot je šola, s tem, da sem se zadela in napila. Moja življenjska energija se je s tem iz dneva v dan uničevala, mi je pa tudi genetika začela hoditi ven in postajala sem vedno bolj psihično nestabilna. Potem pa je prišel dan, ko sem dobila prvi panični napad. Čez noč se mi je življenje spremenilo, počutila sem se, kot da bi se v mene nekdo naselil, oziroma kot da bi mi kdo ujel dušo. To sem videla kot negativno stvar.

Zanimivo pa je, da sem manj kot en teden prej spoznala Terezo, preko katere sem dobila informacijo o Spirali. Ko mi je dala v roke letak, sem začutila kot da bi nekaj šlo čez mene. Rekla sem prijateljici, da sicer ne vem kaj je to, ampak da je to meni namenjeno. Tega si nisem znala pojasniti, rekla sem ji da je to kot tisti film The secret, saj je bila to edina duhovna stvar, ki sem jo od prej poznala. Ni se mi pa niti sanjalo, kaj se tukaj v Spirali dogaja.

Hvala Energiji, da sem začela trenirati in ne jesti nekih tablet ipd. in da sem se odločila za ta trening. Ko sem začela trenirati in hoditi vsak dan, sem imela najrazličnejša psihična stanja, čiščenja, ker v Spirali je tehnologija na tak način, da se lahko pozdraviš resnično in ne tako kot s tableti, ko stvar samo zatolčeš. Da pa se pozdraviš, morajo pa iti stvari, ki te bremenijo, ven iz tebe. Tega dolgo nisem razumela in sem videla samo to, kako trpim in zakaj se mora to meni dogajati. Sem pa na začetku začutila, da moram tukaj vztrajati in sem nekje globoko v srcu nekaj posebnega čutila, pa tudi videla in slišala sem rezultate drugih ljudi. Energija mi je na začetku, preden sem se odločila za resen trening, dala sporočila, da bo z mano vse v redu, da bom boljša kot sem bila prej. To sem izgleda potrebovala, da sem šla lažje čez čiščenja oziroma, da sem imela motivacijo. Potem pa je prišel dan, ko sem poslušala Leino plutje od smisla življenja. Rekla je, da je smisel življenja uživanje, to, da smo srečni in ne to, da trpimo. Ta sporočila so šla naravnost vame, začutila sem to resnico, začutila sem, da tako izkušnjo rabim z enim samim namenom – da bi sčistila ta stanja in bila svobodna. Od takrat se mi je nekaj premaknilo, vidim, da je to najlepše darilo, kar sem jih lahko v življenju dobila, da bom samo skozi to svobodna, kot nisem bila že od svojih malih let. Tudi v družini imamo kar nekaj družinskih članov, ki imajo psihične težave, niso sicer hude, ampak vem, da so z vsako naslednjo generacijo malo hujše. Dobila sem res lepo priložnost, da se osvobodim tega, kar bi se me drugače držalo celo življenje in mislim, da nič v življenju nima take vrednosti kot to, ko se ti začne spreminjati tvoja življenjska energija in se notranje osvobajaš. Zadnje čase se mi dogaja, da se počutim tako lepo, kot se prej nisem počutila od svojega 15. leta. Vemo, da smo bili vsi kot otroci  svobodni v duši, z leti pa imamo vedno več notranjih napetosti in blokad, problemov in vsem je normalno, da pač z leti tako je. Ampak ni nujno, da tako mora biti. Brez te Energije so taka stanja res nemogoča, ampak če se odločiš za ta trening, je to največji zaklad, ki ti ga lahko življenje da. Avtomobilov in hiš imamo na pretek, imamo cel kup materialnih stvari, ki pa nas nikakor ne morejo pripeljat do resnične sreče.

Če v Spirali vztrajaš, te to pripelje v življenje, ki si ga še v sanjah ne predstavljamo, Energija pa samo poišče način, da te pripelje v Spiralo in na pravo pot.

Hvala za priložnost, Energija!

ALENKA (38 LET)

Spiralo obiskujem že leto in pol in imam vse več rezultatov. Eden izmed njih je sprostitev bremena mojega otroštva.
Sploh se nisem zavedala, kako me je otroštvo še vedno obremenjevalo in koliko zamer sem imela v sebi do svojega očeta. Mislila sem, da sem to že prerasla, da je to že zgodovina, a sem v Spirali ugotovila, da sem ta čustva le potlačila nekam globoko vase. Zamerila sem mu njegovo obnašanje, ker je name in na moje sestre izvajal nenehne psihične pritiske, ker je bil pač on slabe volje ali pa se je sprl z mamo, ni nam finančno omogočal skorajda osnovnih stvari, pa čeprav je zaslužil dovolj, nenehno smo morale opravljati razna smiselna ali pa nesmiselna opravila, ne glede na naše obveznosti v šoli, zato prostega časa skorajda nismo imele. Kljub temu nam je nenehno dopovedoval, da smo nesposobne, lene,… Vedno, ko je prišel domov, sem dobila kepo v želodcu, hitro sem se skrila, da ne bi videl, da sem doma.

Kljub temu, da je oče pred štirimi leti umrl, je ta moja zamera priplavala na dan. S pomočjo Spirale sem ozavestila, da je bilo njegovo obnašanje posledica njegovega otroštva in da se enostavno ni znal drugače vesti, saj je kot otrok tudi on marsikaj pretrpel. Ni se zavedal in razumel, kako je njegovo obnašanje vplivalo name. Sedaj, ko pomislim nanj, ne čutim več bolečine in grenkobe ter slabosti v želodcu, zato se počutim osvobojena.

Vsem mojim prijateljicam, ki so me v otroštvu poznale, se zdi nemogoče, da sem resnično lahko vse oprostila. Če sem iskrena, se je preden sem se srečala s tem procesom to zdelo tudi meni. To, kar se naučim v Spirali, je res nekaj neverjetnega in zelo mi je žal, da se tega ne naučimo že kot otroci v šoli.

ALENKA (38 LET)

V Spiralo sem prišla skorajda tik pred živčnim zlomom, saj moj sosed nikakor ni razumel, da zaradi njegovega celodnevnega zelo glasnega navijanja glasbe v sosednjih stanovanjih ni moč normalno živeti. Po večih neuspelih poizkusih, da bi mu odprla oči, kako zelo je njegovo početje moteče, sem že iskala zamenjavo stanovanja ne glede na visoke stroške, ki so povezani s prodajo in selitvijo ter na mojo slabo finančno situacijo. Iz obupa sem se poskusila pomiriti v Spirali in po treh tednih tretmajev sem mu dotedanje početje odpustila in ga ponovno prosila, naj s tem preneha, kar pa je ‘čudežno’ padlo na plodna tla. Njegov odnos do mene se je popolnoma spremenil, glasba se komajda še sliši, in še to le občasno.

Ob reševanju tega problema pa se je povsem nepričakovano hkrati pričelo izboljševati moje zdravstveno stanje, in sicer leto pred tem sem zbolela za astmo, skorajda istočasno pa so mi ponavljajoče se rastle precej velike boleče ciste (tudi 9×4,5 cm) na jajčnikih, ki so poleg bolečin povzročale močne in večtedenske izvenciklične krvavitve. Najprej nastale ciste so mi v Celjski bolnišnici operativno odstranili, ki na srečo niso bile rakotvorne, a so čez mesec dni ponovno zrasle. Ginekologinja mi je predpisala kontracepcijske tablete, ki pa so mi povzročile hude depresije, zato sem jih po mesecu dni prenehala jemati. Vse, kar je sodobna medicina lahko še storila, je bila ponovna operacija, a sem raje pričela z homeopatskim zdravljenjem, ki se je pri zdravljenju astme izkazalo za neprimerno bolj učinkovito od zdravil, ki sem jih dobila pri specialistu pulmologu. Ne glede na čustven odziv ginekologinje, da se igram z življenjem, so se mi krvavitve za prbl. 70% zmanjšale, a niso se popolnoma ustavile, prav tako pa sem zaradi preveč dolgotrajnega jemanja homeopatskih zdravil dobila še hudo vnetje mehurja in sem morala jemanje začasno prekiniti. Po dveh tednih obiska Spirale sem nekaj dni močno krvavela, mesec dni za tem pa sem imela normalo menstruacijo. Od takrat je minilo že pol leta in v tem času se niti enkrat ni pojavila izvenciklična krvavitev. Bolečine v jajčnikih so sicer še prisotne, a jih iz meseca v mesec manj občutim.

Zaradi teh zdravstvenih rezultatov sem nato prenehala jemati tudi vsa zdravila za astmo (Asmanex, pri poslabšanjih sem vdihovala tudi Seretide, Ventulin, Berodual ter tudi homeopatska zdravila). Namesto poslabšanja se mi je stanje skorajda že normaliziralo; dušenje brez razloga ali pri stresu je popolnoma prehenalo, popolnoma brez težav hitro hodim v hrib, tudi če je zrak zelo hladen, skorajda ne opazim več, da dežuje, pred tem pa sem delovala kot vremenska hišica, saj če sem zvečer čutila pomanjkanje kisika in se nikakor nisem mogla nadihati, sem se zjutraj vedno zbudila v deževen dan. Česar še zaenkrat ne morem početi je tek, ki ga zelo pogrešam, saj sem pred to boleznijo trikrat tedensko tekla nekje med 6-8 km, a čutim, da bo zame tudi to kmalu spet mogoče.

NINA (20 LET)

Moje ime je Nina. V Spiralo sem prišla pred 10 meseci zaradi napadov panike in depresije. Pred tem sem obiskovala razne psihiatre in alternativne zdravnike,ki pa mi niso kaj dosti pomagali.

Jemala sem tudi antidepresive in pomirjevala in že po nekaj tretmajih sem jih opustila. Moram reči,da odkar hodim v Spiralo,nisem vzela niti enege tablete,saj sem začutila,da je ta energija mogočnejša od vseh zdravil. Stanje se mi postopoma zelo izboljšuje.

Imela sem tudi zelo pogosta vnetja mehurja in posledično tudi krvavitve,tega danes nimam več. Energija je to že pozdravila.

Pred obiskovanjem Spirale sem bila zelo zmedena in neodločna, nikoli se nisem upala postaviti zase. Hitro sem bila užaljena in vedno valila krivdo na druge.

Sedaj vem, da je to moja blokada,če se počutim užaljeno in da drugi niso krivi. Sedaj ljudem lažje povem direktno in imam ob tem več notranjega miru.

Imela sem tudi veliko strahov pred raznimi boleznimi in dostikrat sem imela občutek,da se mi bo nekaj groznega zgodilo. Sedaj me nič več ni strah, v Spirali se počutim varno.

Hvaležna sem energiji,da me je pripeljala v Spiralo,kjer dobivam nov pogled  in spoznavam resnične modrosti življenja.

Prihodnost vidim zelo svetlo in vem,da se bom s pomočjo energije popolnoma pozdravila in nekoč zaživela svobodno in srečno življenje,katerega brez tega procesa zagotovo nebi!

LEJA

V Spiralo sem prišla eno leto nazaj zaradi nakopičenih zdravstvenih težav in nasploh nezadovoljstva z načinom življenja.

Dolgo sem iskala in sploh nisem vedela kaj iščem. Prebrala sem veliko duhovnih knjig, obiskovala zdravilce in naredila reiki tečaje. Zaželjenega efekta ni bilo.

Po prometni nesreči, ki se je kar se tiče fizičnih poškodb srečno končala, pa sem začela doživljati paničen strah. Niti v trgovino si nisem upala, kaj šele na cesto z avtom, da o predorih ne govorim. Včasih sem mislila da bom kar umrla. Najprej sem iskala pomoč pri psihiatru, potem pri zdravilcih in nato sama z reikijem. To obdobje je trajalo 7 let in več. Tega strahu sem se dejansko znebila šele v Spirali in to tako by the way. Ko sem Lei povedala o slabosti v avtomobilu, mi je razložila da je to srčna reakcija.

Sedaj brez strahu in s podporo energije vozim avto, grem sama v naravo in v trgovini brez problema čakam v vrsti pred blagajno.

ZALIKA (45 LET)

V SPIRALO sem prišla zato, ker sem čutila, da potrebujem moč za življenje. Po prvem stiku z energijo sem začutila v sebi mir, ki ga nisem še nikoli v življenju. Z nadaljnjim energijskim treningom sem pridobila, ne samo moč, ampak zavedanje o tem, kaj so prave vrednote življenja. Naučila sem se, kako ohraniti zdravje, dobre medsebojne odnose, notranji mir, kako ustvarjalno in sproščeno opravljati naloge v službi in tudi v privatnem življenju. Vse, kar sem si kdaj želela in še več, sem se v sedmih letih naučila s pomočjo stika z energijo, ki prihaja od vira življenja in je je v izobilju. Poleg vsega pridobljenega znanja pa me najbolj veseli to, da je novih nivojev energij in s tem odkrivanja novih in novih lepot z energijo, neomejeno, kar pomeni, da se bom lahko učila do konca življenja.

VESNA (34 LET)

V SPIRALO sem prišla zaradi občutka notranje praznine, pa čeprav mi na videz ni manjkalo nič. lmela sem dobro službo, partnerja in stanovanje – torej vse te materialne stvari, zaradi katerih ima človek občutek, da je to to, kar potrebuje v življenju. Vendar neke notranje sreče nisem čutila. Zanimalo me je oz. bila sem prepričana, da je življenje nekaj več kot samo to, kar nas obdaja.

Že po prvih obiskih v SPIRALI sem dobila notranji občutek sreče.

Skozi ta trening se učim prepoznavati, kako živeti na naraven način (ki ti da avtomatično občutek notranje sreče, ker brez tega si vedno pod nekim stresom in napetostjo, kar povzroča utrujenost, izgubo zdravja, delovne storilnosti in izgubo občutka za ljudi in samega sebe), kako se povezati z energijo, ki nas je ustvarila. Kajti kadar smo ljudje bolni ali imamo partnerske ali medsebojne probleme, ne vidimo nič drugega, kot samo sebe in ne znamo se pogovarjati oz. v pogovoru posvetiti pozornosti še čemu drugemu kot temu, kar nas trenutno teži. Spirala mi je dala veliko znanja o življenju, pa ne samo na umskem področju, temveč na področju življenja samega. Odkrivam stvari o sebi in svojih blokadah in miselnih vzorcih, ki se jih prej nisem zavedala. Moje življenje je dosti bolj polno in kvalitetno.

BOJANA (33 LET)

V SPIRALO sem prišla pred približno štirimi leti. Po rojstvu prvega otroka sem se dan za dnem, mesec za mesecem nadvse uspešno uničevala. Neprespane noči, depresije, vključevanje v otroka, odsotnost moža, ki je bil zelo malo doma, občutek, da je vse na meni in še mnoge stvari so me pripeljali skoraj do živčnega zloma, ali pa sem ga celo doživela, saj sem bila že tako daleč, da sem v enem mesecu bila kar trikrat v dežurni ambulanti misleč, da me bo kar pobralo. Tako me je stiskalo v prsih, srce pa mi je razbijalo tako močno, da sem res mislila, da mi ga bo razneslo. Po pregledu srca in krvnega tlaka, so ugotovili, da ni nič narobe, le napad panike sem imela zaradi psihične preobremenjenosti. Šla sem tudi do psihiatra, ki mi je po zelo kratkem razgovoru predpisal pomirjevalne tablete, ki mi včasih, ko je bil napad panike zelo močan, niti niso prijele. Po tretjem obisku dežurne ambulante pa mi je zdravnik rekel nekaj kar mi je dalo misliti: “Gospa vi ste še premlada, da bi k nam takole prihajala. Morala si bi poiskati drugačno pomoč, kakšen avtogeni trening ali kaj podobnega.” In takrat sem začela iskati. In sem se spomnila. V času študija sem nekajkrat bila na tretmajih shen qi-ja v Mariboru. Tja sem šla čisto slučajno, s svojo cimro, ki je želela shujšati. Prvi kontakt in prvi trening s to energijo je bil neverjeten. Najbolj mi je v spominu ostalo sproščanje, bilo je kot da bi me nosili morski valovi, potem pa sem se zjokala kot že dolgo prej ne. In preko spleta sem prišla do Spirale. Že prvi obisk v dvorani je bil kot balzam za mojo dušo, kot da sem prišla domov. Končno sem si lahko oddahnila, vsaj malo zadihala in dan za dnem sem se počutila varnejšo, močnejšo. Ni se zgodilo čez noč. Bil je to dolgotrajen proces, v katerem sem spoznavala samo sebe. Bilo je veliko solza, bolečine, obupa, odpora, strahov, da kar nisem mogla verjeti, da vse to prihaja res iz mene. Bili so trenutki, ko sem mislila, da bom obupala, pa sem imela to srečo, da sem vztrajala in tako sem šla naprej in sem danes tukaj, močnejša, srečnejša… Ne hodim več v dežurno ambulanto, tudi k zdravniku ne rabim več hoditi, saj grem skozi fizične bolečine s pomočjo energije, ki se ji predam in potem bolečine čudežno izginejo. Tiste, ki so trdovratnejše, ker so pogojene z mojim karakterjem, pa lažje sprejmem, saj vem, da so pokazatelj mojih globljih blokad, ki potrebujejo svoj čas, da se očistijo.

ALENKA (53 LET)

V ta proces sem prišla zaradi zanimanja, kaj to je in zaradi prehlada, ki sem ga imela vsak mesec. Prehladov nimam več. Manjše bolečine, ki sem jih imela so počasi izginile. Izginilo je zbadanje v bližini srca in bolečine pri menstruaciji. Prenehala sem skrbeti in razmišljati. Začela sem živeti bolj sproščeno, zdravo in radostno. Probleme lažje sprejmem in rešujem. Tako sem tudi lažje sprejela moževo bolezen in mu stala ob strani vse do smrti. Čeprav je bila njegova nenadna smrt hud udarec, sem se s tem zelo hitro sprijaznila in začela novo življenje z lepimi spomini nanj, brez žalosti, da ga ni več. S hčerko se dobro razumeva kljub temu, da sva si zelo različni. Življenje je lepo, če ga znaš živeti. To pa te nauči ta proces.

ZINKA (69 LET)

V SPIRALO sem prišla zaradi šibkega zdravja. Tudi čustveno sem bila povsem na tleh. Pripravljala sem se, da bom umrla.Z energijskim treningom sem postala bolj vedra. Očistila sem ogromno skrbi, žalosti, zamer, pomiljevanja, strahu, jeze. Odnosi doma so se spremenili. Pri delu sem bolj uspešna. Postajam bolj skromna in mehka v duši. Rada bi dosegla čimboljšo povezavo s to vsemogočno energijo.

IRIS (25 LET)

Imela sem veliko strahu pri vožnji z avtomobilom, posebno takrat, ko so vozili drugi. Zelo sem se bala smrtnih nesreč. S poukom, ki se ga učim v SPIRALI, je ta strah kmalu minil, in sicer tako , da sem se vedno pred začetkom vožnje obrnila na energijo, sproščeno vozila in si pela, dokler strah ni minil.

Imela sem veliko skrbi. Vedno sem klicala moža, kdaj pride, kje je, naj počasi vozi, da se ne bo kaj zgodilo. Če ga ni bilo, ko sem odšla spat, nisem mogla zaspati. S treningom v SPIRALI sem vse to spustila in se naučila, da s strahovi in skrbmi ne bom nič rešila, kajti nič ni odvisno od nas, ampak od energije, ki je z nami.

Med obiskovanjem SPIRALE sem imela tudi razna čiščenja, vendar sem z rednim treningom, zgodnjim vstajanjem in sproščanjem že izčistila določene blokade.

Prejšnjega načina življenja s sedanjim načinom ne bi nikoli več zamenjala, zato sem hvaležna energiji, da sem prišla do tega pouka in sedaj velikokrat začutim neizmerno zahvalo za to, kar mi daje.

JOŽICA (73 LET)

V SPIRALI sem dobila pouk, kako naj sprejemam vsakodnevno situacijo, ki ni bila ravno lahka.

Naučila sem se, kako se v težjih trenutkih sprostiti, se povezati z energijo ter spremeniti vse skupaj v dobro “pozicijo”.

Zdravje imam stabilno, spanje imam zelo dobro, izgubila sem precej strahov, ki sem jih imela. Hvaležna sem za rezultate, ki sem jih dobila, pogled na življenje je lepši, optimističen. Čeprav sem najstarejši član predavanj v ljubljanski grupi, tega sploh ne občutim. Želim se še kaj naučiti saj ni nikoli prepozno. Hvaležna sem za vse, saj sem v Spirali dobila veliko lepega.

BOŠTJAN (33 LET)

Ko sem pred leti prišel v SPIRALO, je bila moja duša žalostna, trpeča, šibka in prestrašena. Bil sem čustveno pohabljen, brez izkušnje sprejetosti in ljubezni in v nekaj mesecih sem doživel veliko preobrazbo, kakor da bi postal nek drug človek. V SPIRALI sem ugotovil, da se noben človek ne more primerjati z ljubeznijo energije. Imel sem tudi veliko agresije, nemira in sovraštva- sovraštva danes skoraj ne začutim več, agresija se je močno umirila, pa tudi mirnejši sem. Počasi se mehčajo tudi moje seksualne blokade. Iz leta v leto se čustveno stanje še izboljšuje. Postal sem mehkejši, bolj odprt in vesel. Danes življenje doživljam kot lepo, postal sem stabilnejši, bolj umirjen in zadovoljen. Imam celo občutek, da sem dobil lepši in bolj priljuden glas. Še vedno se spreminjam in tega se zelo veselim, saj se končno učim, kako odpirati svoje srce in dušo. Čutim, da je v meni veliko življenja in veliko dobrega, česar pa poprej nisem upal pokazati.

MAJA (27 LET)

Preden sem prišla v SPIRALO, sem velikokrat zelo čustveno reagirala. Ko mi je nekdo kaj rekel, sem ponavadi takoj planila v jok. Jokala sem za vsako figo. Poleg tega sem bila velikokrat depresivna in brezvoljna. Nisem imela motivacije za najbolj banalne stvari. Potem sem se še obtoževala, ker sem tako lena. Sedaj me skoraj nič več ne prizadene, ko mi kdo kaj reče, ne jočem več za vsako malenkost. Depresija je skoraj izginila, veselim se vsega, kar mi pride naproti in življenje se mi zdi zanimivo in svetlo. Veliko strahov je izginilo, skoraj nič več me ni strah, kaj me čaka in kaj mi bo prineslo življenje. Bolj sem pogumna in bolj zaupam, da je za vse nas poskrbljeno. Vedno bolj verjamem v energijo in vem, da obstaja nekaj, kar je večje od nas. Če se bomo naučili biti bolj pozitivni, bo to nekaj poskrbelo za nas.

Strani: 1 2 3