12. aprila 2014 se je v Spirali začelo večdnevno praznovanje. Slavili smo 18 let njenega delovanja.
Priprave na ta dogodek so potekale dlje časa. Kaj vse sta morala Lea in Dušan postoriti, koliko časa sta vložila v ta dogodek, koliko spominov ob tem obudila… sem si lahko samo predstavljala. Čutila pa sem njun žar in veselje. Ko nam je Lea na tretmajih pripovedovala, kako se ob pripravljanju fotografij izpred 18 let spominja njunih začetkov, sem čutila spoštovanje do njune predanosti in njunega dela. Njun neverjetni duh in vera v Energijo sta takrat in še vedno predstavljata nekaj enkratnega.
18 let je dolga doba. Posebno še v današnjem svetu hitrega tempa, naglih sprememb, neštetih novosti, ki vsakodnevno vzniknejo in tudi izginejo. Spirala pa se vseh teh 18 let samo razvija in raste. Vsak dan, vse dni v letu je na voljo ljudem, ki jo potrebujejo. Lea in Dušan sta človeka, ki sta duša tega lepega Centra za kakovost življenja. Jaz pa sem hvaležen član, ki počasi stopam po poti, ki sta jo naredila onadva.
Energija, Life Technology, Spirala, Lea in Dušan, to so pojmi, ki me že kar nekaj let spremljajo skozi moje dni. Pouk, ki ga prejemam na vsakodnevnih treningih, mi daje v vsakem trenutku nov smisel in zaupanje v življenje. Ob zavedanju, da vse to dobivam v Spirali, sem čutila veliko veselje, da bom del praznovanja. Svoje navdušenje sem podelila s prijatelji in jih povabila, da se nam 12. ali 13. aprila pridružijo. Večina se je vljudno opravičila in nekaterim je še vedno žal, da niso mogli priti. Sem pa zelo vesela, da sta bila v soboto z mano dva prijatelja, ki ju imam rada in imamo zdaj ob skupnih druženjih zanimivo temo za razgovor. Odkar sta začutila sobotno energijo v Spirali, ju še bolj zanima, kaj se tam dogaja. Pogovor o energiji in našem pouku pa je zame itak najbolj zanimiva tema.
Sobota, 12. april je bila zame veselo pričakovanje večera. Ob prihodu v Center v Celju se je že pri vratih začutilo praznično vzdušje. Mladi Spiralovci so goste postregli s pijačo različnih okusov, oreščki in mehko energijo dobrodošlice. Ko smo se posedli v dvorano, sta na oder prišla Lea in Dušan. Vesela, mladostna, srečna, lepa. Tako sem ju videla. Sproščeno sta nas pozdravila in začeli smo gledati slike iz preteklosti. Lea na kahlici, mali Dušan, oba že malo večja, oba skupaj kot par, otroka Samo in Vito, mojstrica Ajping Wang, Nova Zelandija, nastanek Spirale….. Slike so se vrstile, čutila sem njihovo vrednost. Kazale so, kako se je razvijala pot, po kateri stopamo danes. Zanimivo mi je bilo opazovati ljudi, ki so v Spirali že od samih začetkov ali vsaj že dlje, kot sem sama. Koliko spominov se jim je zarisalo na obrazih, ko so se videli in podoživeli svoja takratna stanja. Navdušeno so komentirali dogodke, kot bi jih imeli pred očmi. Občudovala sem Leo, ki je na vsaki sliki prepoznala vse udeležence in celo vedela, kdo je takrat manjkal. To ni samo njen dober spomin, to pomeni živeti s tem, kar dela. Res sem jo občudovala. Pa še nekaj mi je bilo fascinantno: kako »lepši« so bili ljudje na slikah z vsakim letom obiskovanja Spirale. Enostavno lepši. Po duhu in telesu. Tudi, če se je videlo, da so po letih starejši. Ponovno sem videla, kaj pomeni »dober duh«. Zelo zanimivo.
Sobotni večer se je kar prehitro končal. Po prezentacijah Manivite in Dorvite, klepetanju v vseh kotičkih Centra, obujanju spominov, igranju otrok, okušanju prigrizkov in veselemu druženju, smo se odpravili domov. Dobro počutje sem nesla s sabo v posteljo.
Velik del sobotnega pričakovanja se je preselil tudi v nedeljo. Zvečer smo nadaljevali z gledanjem slik iz Spiraline zgodovine, zaključili pa s pesmijo. Najprej z recitacijo lastne stvaritve, ki nam jo je predstavila Daria, nato pa z našim petjem ob spremljavi Petre na klavirju. Peli smo ob podpori besedil na platnu. Vzdušje je bilo prijetno in meni zelo ljubo. Tam je bila moja hči, ki je veselo igrala klavir, jaz pa sem videla, kako se je v letih v Spirali razvila in predvsem, kako je vedra in sproščena. Bilo mi je toplo pri srcu in prevevala me je hvaležnost za to.
Z gledanjem slik smo nadaljevali tudi naslednje večere. Videla sem razvoj naše metode, ki je vrhunska. Ni lahka, je pa najmočnejša. Ali pa je najlažja, če odvržeš svoja stara sporočila in se samo predaš Energiji. Ležeš na njene valove in uživaš… Kar je možno, samo nismo še vsi tam, na njenih valovih. Smo pa na poti. Pravi.