Čustva

HERMINA (59 LET)

Po dveh tednih vsakodnevnih obiskov SPIRALE, se mi je začelo umirjati psihično stanje in tudi pojav hitrega bitja srca je postal redkejši in ne tako silovit.

Po intenzivnem treningu je prišlo do fizičnega izboljšanja gibljivosti sklepov (gležnji, kolena, hrbtenica). Strese lažje premagujem (med tem sem imela vlom v stanovanje). Pogled na svet je zopet veder, pričela sem hujšati, hodim k telovadbi, redno poslušam CD za sproščanje in še vedno obiskujem SPIRALO vsak dan.

IDA (48 LET)

V ta proces sem prišla pred osmimi leti. Moje zdravstveno stanje je bilo takšno, da sem ves čas iskala nekaj, kar bi mi pomagalo rešiti moje življenje. Bila sem fizično in psihično popolnoma na tleh. Svoje težave sem reševala s tabletami, ki pa jih ni bilo tako malo. Najbolj so me pestile nervoza, negotovost in nespečnost. Zato sem tudi veliko kadila. Že pred prihodom v SPIRALO sem se ukvarjala z raznimi metodami, da bi moje življenje postalo znosnejše. Toda vse, kar sem poskusila, ni rodilo željenih sadov. Res sem se malo bolje počutila, toda odvisnosti od tablet in kajenja se nisem mogla znebiti. Že po prvem obisku te metode sem se bolje počutila. Na prvem energijskem treningu sem bila prosta vseh misli in zvečer sem že bolje spala. Po dveh dnevih so se mi uprle cigarete. Počasi sem opustila vse tablete. Počutila sem se vedno bolje in začela manj skrbeti za svoje otroke. Tudi v službi sem začela drugače delati

ALEKSANDER (37 LET)

Pred obiskovanjem SPIRALE me je nervoza, posebno pa bojazen močno obremenjevala. Z energijskim treningom, zgodnjim vstajanjem, posebno pa ob CD-ju Bojazen in nervoza, čutim znatno umirjenost in velike kvalitetne spremembe v življenju.

SIMONA (37 LET)

Pred obiskovanjem SPIRALE me je pestilo mnogo težav. Najbolj moteča je bila nervoza in veliko strahov, zaradi katerih sem se počutila ujeta v labirint iz katerega nisem našla izhoda. Življenje se mi je zdelo strašno naporno, bala sem se prihodnosti, bolezni,… Nisem upala zvečer sama na sprehod, čutila sem se dolžno živeti s starši. Njihovo mnenje mi je bilo zelo pomembno. Bala sem se osamljenosti. V SPIRALI sem se po nekaj mesecih občasnega (zaradi oddaljenosti mojega bivanja) obiskovanja tretmanov otresla mnogo strahov. Ne bojim se več življenja, ne prihodnosti, znam biti sama s seboj. Odselila sem se od staršev v svoje stanovanje. Na težave, ki se v življenju pojavljajo, ne gledam več s strahom kot prej. Bolj zaupam. Pomirjujoče se mi zdi zavedanje, da so težave rešljive. Kadar pa rešitve ne vidim, vem,kje dobiti pomoč. To je SPIRALA.

ANDREJ (24 LET)

SPIRALO obiskujem približno 6 mesecev. V SPIRALO sem prišel zaradi psihičnih težav, imel sem hude depresije, bil sem zelo razdražljiv in razburjal sem se za zelo majhne stvari. Po enem mesecu sem tudi prenehal kaditi, na splošno sem takoj začutil, da je to edina stvar, ki mi lahko pomaga. Pred tem sem poskušal z avtogenim treningom, ki mi je malo pomagal, ampak ni primerjave. Nikoli v svojem življenju nisem verjel v boga ali karkoli, sploh pa v neko energijo iz vesolja, ampak ko sem to doživljal in ko tudi drugi vidijo tvoje spremembe začenjaš verjeti, da je to tisto, kar potrebuje vsak človek za svoj kvalitetni razvoj.

ANŽE (22 LET)

Sem Anže, star 22 let. V SPIRALO sem prišel zaradi zelo hudih depresij. Hotel sem tudi narediti samomor, kar mi hvala bogu ni uspelo. To se ni zgodilo zaradi SPIRALE, energije v bistvu. Sem zaprt tip človeka. Zaradi pouka v SPIRALI mi v odnosih z ljudmi že uspeva povedati, kaj mi ne ustreza in kaj mi. Postajam bolj odprt.

V neprijetna psihična stanja sem padal tudi zaradi bivše punce. Bil sem jezen zaradi stvari, ki mi pri njej niso “sedle”. Zdaj se mi to izboljšuje. Postal sem bolj potrpežljiv glede težav, ki jih moram razrešiti. Kadar se mi pojavi depresija v zvezi z učenjem, se ne sekiram. Vem, da je to reakcija, ki pomaga očistiti mojo depresijo.

BARBARA (34 LET)

Ime mi je Barbara. Stara sem 34 let. V SPIRALO sem prišla pred enim letom, in sicer zato, ker sem bila psihično razsuta zaradi odnosov z moškimi, z odnosi nasploh in zaradi tega, ker nisem imela cilja. Čedalje bolj prihajam do tega, da bo potrebno najti ustvarjalen cilj, da se odlepim od svojih pogledov glede skupnega življenja, družine, preteklosti, ki jo nosim s seboj.

Odkar sem v SPIRALI, sem postala bolj samostojna. Prej si skoraj nisem upala iti sama v trgovino. Vedno sem priganjala moža: “Pojdi z mano, pojdi z mano!” Tu vidim velik napredek. Groznih depresij, ko sem se utapljala v solzah pod spalno blazino, ni več, pridejo le še krajša obdobja teh stanj. Lažje sprejemam dejstvo, da nisem v kalupu “štalca, kravca, avto” – da si moraš ustvariti družino. Sem bolj umirjena, bolj si upam biti to, kar sem in nastopati pred javnostjo. Urejam odnose s starši. Pri delu v vrtcu si sedaj manj jemljem k srcu otroško nagajivost, kar sem prej jemala skoraj kot napad nase. Nihče me ne napada, vsak ima svoje čiščenje, si rečem. Opažam, da pomirjujoče delujem na otroke, otroci lažje zaspijo.

JELKA (28 LET)

Jaz sem Jelka; stara sem 28 let. V SPIRALI sem 1 leto. Sem sem prišla kar precej sesuta. Težko sem šla kam ven, med ljudi. Dobila sem obupno diagnozo – mejna osebnost, brez vsakršnih koli sposobnosti, terapija do konca življenja. Na listu sem dobila napisana navodila, kako voditi preprost dialog z ljudmi, da naj bom prijazna. V glavnem sem bila zelo sama, med štirimi stenami, večkrat sem jokala. Mučila me je nespečnost. Ko sem prišla v SPIRALO, sem opazila, da ko sem morala nekaj napisati, sem začela hitro razmišljati in pisanje je kar samo od sebe šlo.

Brez pomoči SPIRALE, brez energije, bi pristala za dlje časa v psihiatrični bolnišnici. Zadnjič sem v službi rekla, da imam strahove, in se ni zgodilo nič; premagala sem strah pred tem, da to ljudje vedo, da imam strahove. Nespečnost sem v nekaj dneh odpravila, včasih pa sem bila do 3h zjutraj budna. Imela sem alergije na hrano, ki so tudi odšle. Imela sem pogoste ponavljajoče viroze, ki so se dosti izboljšale. Že pol leta sem brez njih. Rajši živim, veselim se življenja, zaspim v 5 minutah, rajši imam ljudi, boljše shajam z družino. Vidim, da situacija v naši družini ni tako grozna, kot sem si predstavljala. Dobivam boljšo sliko, z drugimi očmi gledam na to, saj življenje ni črno-belo v smislu, da so na eni strani krasne družine, na drugi strani pa samo temne stvari. Da ne padem dol, se sproščam, ni me doma, tako da nimam časa za razmišljanje. Ko sem v pogonu in ko se sproščam ter delam, mi gre na bolje. Diplomo sem pisala dolgo časa, 2 leti. Ne da bi pisala, komplicirala sem 100 na uro. Zdaj, ko sem s to energijo, se je situacija izboljšala; bolj sem znala z ljudmi in sem se zmenila potrebne stvari. Pri pisanju diplomske naloge je šlo bolj za medosebne odnose, kot za pisanje: kako bom šla na fakulteto in se zmenila. Odlašala sem z diplomo, ker me je bilo tako zelo strah zagovora, publike; zelo sem komplicirala. Za zagovor sem se pripravljala v dvorani Spirale; dobila sem določene ideje v zvezi s tem, kaj bo na izpitu. Za dve vprašanji sem vnaprej dobila občutek, kakšna bosta. Ljudje iz Spirale so se sproščali zame, ko sem imela zagovor, kar mi je pomagalo, da sem kar sama od sebe govorila, govorila sem kot po tekočem traku. Pol ure po začetku je bila tam zelo močna energija. Energijo včasih vonjam, tudi videla sem jo že. Ko sem dobila reakcijo na tablete in sem dobila krče (zastrupila sem se s tableti), sem bila v Spirali. Sploh se nisem zavedela, tako hude bolečine sem imela, da ne morem dihati. Inštruktorja sta mi pomagala, ker sama morda ne bi preživela. Takrat me je rešila energija. Glede odnosov se ne obremenjujem, kaj komu rečem. Včasih sem samo poslušala ljudi, bila sem redkobesedna; strah me je bilo, če bodo ljudje kaj vedeli o meni. Zdaj zelo rada govorim, sploh ne zdržim v tišini. V službi se boljše razumemo, več si imamo povedati. Pred Spiralo je bilo tako bedno življenje, da sem zaupala, da mi bo šlo na boljše, kadar sem dobila reakcijo na svojo bolezen.

Strani: 1 2 3